VETRNA ENERGIJA

Veter oziroma vetrno energijo človeštvo uporablja približno 3000 let. Veter je obnovljiv vir energije, ki se lahko uporablja za pogone ali posredno za proizvodnjo električne energije. Mlini, črpanje vode ali »pogon« jadrnic se je že uporabljalo vrsto let, medtem ko pa proizvodnja električne energije je produkt 20 stoletja. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra s pomočjo generatorja v električno energijo. Teoretično bi naj bil potencial pretvorbe vetrne energije v električno nekje do 60 %, medtem ko pa je to v praksi le od 20 do 30 %. Vetrne elektrarne lahko razlikujemo oz. kategoriziramo v več vrst, ki so lahko po: tipu delovanja (vzgon, upor), moči, hitrost teka, število lopatic.

Sama moč vetrne elektrarne nam že v bistvu pove tudi velikost oz. višino same naprave. Moč elektrarn je lahko od nekaj kW pa vse do nekaj MW. Čim večja je moč elektrarne, tem več električne energije lahko proizvede. Proizvedena energija pri vetrnih elektrarnah, je kot prvotno odvisna od hitrosti vetra ter nazivne moči elektrarne. Večina vetrnih elektrarn potrebuje za delovanje od 5 m/s do 25 m/s hitrost vetra. Maksimalno moč vetrna elektrarna doseže pri približno 60 % dovoljene hitrosti vetra. Za optimalno proizvajanje električne energije mora vetrna elektrarna delovati med 50 % do 100 %, dovoljene hitrosti vetra. Pri previsokih oz. pri prenizkih hitrostih vetra se vetrna elektrarna zaustavi in takrat ne proizvaja električne energije.

STANJE V POMURJU

Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra za mesto Murska Sobota, smo prišli do rezultata, da je povprečna hitrost vetra 0.82 m/s. Iz obdelave podatkov za hitrost vetra ima Pomurje malo možnosti za postavitev vetrnih elektrarn, saj je v celem opazovanem letu bila ustrezna hitrost vetra za pričetek obratovanja dosežena le enkrat. Potencial vetrne energije v Pomurju je zaradi pomanjkanja in različnih podatkov težko oceniti. Edina možnost postavitve vetrne elektrarne naj bi bila na goričkem, zaradi večje hitrosti in gostote vetra. Pri izbiri lokacije za postavitev elektrarne je potrebno biti zelo pazljivi najbolj zaradi gozdov, po čem je goričko poznano, ki negativno vplivajo na izkoriščanje vetra. Izbira smeri postavitve je tudi ena izmed najpomembnejših podatkov, ker pa še zaenkrat nimamo točnih in verodostojnih podatkov za Pomurje ter Goričko bi bilo smiselno se lotiti natančnejših meritev na lokacijah, kjer je veter močnejši in bolj konstanten. V Pomurju imamo kot primer dobre prakse izrabe vetrne energije mlin na veter na Stari Gori. Takšne mline so postavljali v 16. stoletju, a so v začetku 20. stoletja propadli. V današnjem mlinu iz hrastovega lesu, so na ogled ostanki Becovega mlina z letnico 1824. Becov mlin, ki se je ustavil leta 1957, je bil zadnji mlin na veter in je s ponovno postavitvijo oživel.

(Vir: Lea Pomurje)

             
  
  • OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
  • .
  • VARČNO Z ENERGIJO
  
  • ENERGETSKA IZRABA REKE MURE
  
  • POMURSKI RAZVOJNI INŠTITUT

Vlada Republike Slovenije je na poziv lokalnih skupnosti v Pomurju že pred časom pristopila k sanaciji in vzpostavitvi dobrega ekološkega stanja voda. Hkrati je družbo Dravske elektrarne Maribor zavezala, da ob tem preuči možnost ekološki sanaciji podrejene energetske izrabe vodnega telesa reke Mure.

>> Preberite več ...

 

 

Pomurski razvojni inštitut
Slovenska ulica 43, 9000 Murska Sobota
Tel.: 02/300 57 72
Fax: 02/526 16 82
E-mail: info@pri-ms.si